Tudi najboljša hlodovina ne odtehta lubadarja

Dober gospodar gozd kupi, da bi mu dodal vrednost, a se navadno zgodi ravno obratno. Zanemarjene loze, kot gozdu rečejo Belokranjci, naj bi ta očistil, goste razredčil in najboljšo hlodovino oplemenitil.

V Sloveniji država preko svojih podjetij odkupi največ gozdov. Ker so državne firme po defoltu nedotakljive, narava na ta način utrpi največ škode. Ste vedeli, da država tudi oglašuje in vrši odkup gozdov? Najboljša drevesa iz časov naših dedkov in babic padejo, hlodovina ali razžagan les pa v večji meri roma v tujino, gre v izvoz. Ni skrivnost, da hlodovina že desetletje in pol izginja iz naših gozdov. Vsako leto so apetiti večji. Lastniki posekajo več, čeprav vemo, da regeneracija drevja traja desetletja.

• Trimčkanje po naravnih smetiščih
• Divje svinje v Veliki vasi pri Krškem
• Svetovni dan zemlje

Pred leti se nam je na njihovo srečo zgodil lubadar. V to čast je vlada takrat pompozno ustanovila podjetje Gozdovi, ki naj bi to naše naravno bogastvo rešilo pred tem agresorjem. Danes pa se dokazuje obratno. Tisti, ki naj bi ščitil napada in pleni. Pravi agresor slovenskih gozdov nikoli ni bil lubadar, ampak politika.

Slovenski državni gozdovi, poslovanje, bilanca dobiček?

Družba Slovenski državni gozdovi, d.o.o. (SiDG), je državno podjetje ustanovljeno leta 2016 z namenom celovitega gospodarjenja z gozdovi. Gozdovi so v lasti države Republike Slovenije je od svoje ustanovitve pa do konca leta 2018, v smislu učinkovitega doseganja gospodarske, ekološke ter socialne funkcije in sploh materialne pridobitve skupaj izsekali-posekali za več, kot tri (3) miljone in petsto (500) tisoč kubičnih metrov leta. Ena od prioritetnih nalog novoustanovljene družbe je na podlagi določb Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije tudi pridobivanje kupovanje gozdov v imenu in za račun države, po sistemu: “Kupi poceni, izsekaj in hitro zasluži!”

• letno poročilo 2016 in 2017 družbe Slovenski Gozdovi
• bilanca in poročilo Gozdovi d.o.o. za leto 2018 (prihodek, čisti dobiček…)

Žepi ozadja Slovenskih gozdov se debelijo, hoste pa se tanjšajo. Napol podrta in razpadla smrekovina, ki je bila bolna, je še vedno tam, kjer je bila v času okužbe. Namesto zdravljenja smo dobili evtanazijo.

Če je za strokovnjake nekoč bil primaren neokrnjen pragozd z bujnim podrastjem, je za današnjo stroko v neokrnjeni naravi prioriteta golosek, bujno trnje v kombinaciji shiranim drevjem. Seveda pri tem genocidu niso kriva le javno podjetje, ampak jim lonček držijo tudi pohlepni in naduti individualisti ter kmetje.